Hiperurikemija – povišane vrednosti sečne kisline

VZROKI IN POSLEDICE

Boleče vnetje sklepov/protin

 

Sečna kislina je končni proizvod presnove beljakovin in jo v glavnem zaužijemo z mesom kot sestavino hrane. Pri višjih koncentracijah se lahko v sklepih tvorijo kristali in povzročijo vnetje; to imenujemo napad protina, ki je lahko zelo boleč.

Sečna kislina se rutinsko določa med krvnimi preiskavami za diagnosticiranje protina ali za nadzor njegovega poteka.

 

Kaj pomeni povišana raven sečne kisline?

Strokovni izraz za povišano sečno kislino je hiperurikemija, vendar vam je morda bolj znana z njo povezana bolezen, splošno znana kot protin. Ta se pojavi, če povišana sečna kislina v krvi kristalizira in se kopiči v sklepih. Posledica je boleče vnetje sklepov, najpogosteje v sklepu palca. Če je stanje kronično, se sečna kislina kopiči tudi v mehkem in kostnem tkivu, kar je vidno na primer v obliki protinskih vozličkov (tofi) na sklepih prstov.

Hiperurikemija se pojavi, ko je serumska koncentracija > 6 mg/dl pri ženskah in > 7 mg/dl pri moških.

 

Kako lahko izmerim sečno kislino?

V primerih povišane ravni sečne kisline je priporočljivo opraviti meritev 1-krat dnevno z Wellion LUNA Trio merilnim sistemom da ocenimo, ali je bilo zdravljenje s spremembo prehrane ali zdravljenje z zdravili uspešno.

Normalno območje za zdravega moškega: 3,4–7,0 mg/dL (0,2–0,42 mmol/L)
Normalno območje za zdravo žensko: 2,4–6,0 mg/dL (0,14–0,36 mmol/L)

(Območje je samo priporočilo.)

 

Kako se pojavi hiperurikemija?

Vzroki:

  • velik vnos purinov s hrano
  • poslabšano izločanje sečne kisline
  • povečana razgradnja celic, na primer zaradi hitre izgube teže ali zaradi kemoterapije


Približno 80 % sečne kisline se izloči preko ledvic in okoli 20 % skozi črevesje. Oslabljeno izločanje je mogoče zaslediti pri različnih boleznih (kot je na primer disfunkcija ledvic). Spremenjen življenjski slog naše družbe (na primer (prenajedanje, nedejavnost) velja za glavni vzrok. Zato se bolezen pogosto pojavlja skupaj s presnovnimi motnjami, kot so debelost, visok krvni tlak, zvišana raven maščob v krvi in sladkorja v krvi. Te presnovne motnje imenujemo presnovni sindrom. Moški so na splošno prizadeti pogosteje kot ženske.

 

Kakšen učinek ima prehrana?

Prehrana je osnova za zdravljenje povišane ravni sečne kisline, ne glede na vzrok hiperurikemije. Vsebovati mora živila živalskega izvora z nizko vsebnostjo purinov in živila rastlinskega izvora.

Kaj so purini?

Purini so beljakovinske strukture v hrani, ki se v človeškem telesu razgradijo v sečno kislino in jih izločajo ledvice ter črevesje. Vsi viri purinov ne povzročajo povečanja koncentracije sečne kisline v serumu in/ali zmanjšanja izločanja.

 

Osnovna načela prehranske terapije

S prehranskimi ukrepi lahko zdravila za zniževanje sečne kisline, ki jih predpiše zdravnik, zmanjšate ali opustite. Da bi bila terapija uspešna, je treba razmisliti, ali jemljete druga zdravila in ali je povečana razgradnja celic, kar lahko povzroči hiperurikemijo.

Zmanjšajte živila živalskega izvora, kot so meso, klobase, drobovina in morski sadeži

Meso in morski sadeži so bogati s purini in učinkujejo na povečanje sečne kisline. Zato meso in mesne izdelke (na primer klobase, pite) uživajte le do 3-krat na teden (1 porcija je 120 g mesa ali 50 g klobase). Drobovina (na primer jetra, ledvice ali srce) ima posebno visoko vsebnost purinov, zato se ji izogibajte. 

Priporočljivo je zaužiti 120 g rib 1-krat do 2-krat na teden, ker so koristne za srčno-žilni sistem. Morske sadeže in školjke uživajte le zelo občasno.
 

Uživanje hrane in jedi z nizko vsebnostjo maščob

Uživanje velikih količin maščob zavira izločanje sečne kisline preko ledvic in vodi do povečanja ravni sečne kisline v krvi. Uporabljajte živila z nizko vsebnostjo maščob in pazite na zmerno uporabo (mazavih) maščob in olj.

Dovoljena dnevna količina:
1–2 žlici rastlinskega olja za pripravo jedi, za solato
največ 1 žlica mazave maščobe
 

Izogibajte se uživanju prevelike količine fruktoze

Fruktoza je naravno navzoča v sadju, pogosto pa jo dodajajo tudi hrani in pijači kot sladilo. Izogibajte se sadnim sokovom, smutijem in drugim sladkanim pijačam. Dnevno zaužitje največ dveh porcij (= 2 pesti) sadja ni težava. Omejiti pa je treba sadje, ki vsebuje veliko fruktoze, kot so banane in grozdje.
 

Dnevno uživanje mleka z nizko vsebnostjo maščob in mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob

Mleko in mlečni izdelki lahko zmanjšajo koncentracijo sečne kisline v krvi, hkrati pa so odličen vir beljakovin. Zato so zelo primerni za pokrivanje potrebnega dnevnega vnosa beljakovin. Dnevno zaužijte 2 do 3 mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob, kot so naravni jogurt, skuta, pinjenec in poltrdi sir z nizko vsebnostjo maščob.


Pitje dovolj tekočine

Za povečanje količine sečne kisline, ki se izloča skozi ledvice, je treba popiti vsaj 2 litra tekočine na dan. Primerne pijače so voda, mineralna voda ter nesladkani zeliščni in sadni čaji. Redno pitje kave lahko pomaga znižati raven sečne kisline.


Izogibajte se uživanju alkohola

Alkoholu se je treba na splošno izogibati zaradi učinka na povečanje sečne kisline. Razlogov za to je več, vključno z dejstvom, da uživanje alkohola zavira izločanje sečne kisline in hkrati spodbuja proizvodnjo sečne kisline v jetrih. Pivo (tudi brezalkoholno) vsebuje tudi purine, ki povečujejo koncentracijo sečne kisline v krvi.


Uravnavanje telesne teže

Ker je debelost povezana s hiperurikemijo, je potrebno postopno hujšanje. Izguba teže pomaga tudi izboljšati presnovo pri visokem krvnem tlaku, povišanih lipidih v krvi in pri povišani​​​​​​​ ravni sladkorja v krvi. Za vsako ceno se izogibajte hitrim dietam. S splošnimi spremembami življenjskega sloga si prizadevajte, da boste vztrajno izgubljali 0,5–1 kg na teden.

Stročnice - koristne ali ne?

Stročnice (leča, fižol, grah, čičerika, soja), izdelki iz stročnic in nekatere vrste zelenjave (na primer špinača in brokoli) vsebujejo purine, vendar ne vplivajo na koncentracijo sečne kisline. V nasprotju s starejšimi priporočili teh živil ne bi smeli omejevati, izogibajte se le kombinaciji z živalskimi viri purinov, kot je meso.

Praktični nasveti

  • Ribam, perutnini in svinjini odstranimo kožo.
  • Obroke je zaželeno pripravljati z majhno količino mesa, na primer riž z mesom ali čili z mesom.
  • Izogibajte se prekajenim izdelkom, saj proces prekajevanja poveča koncentracijo purinov.
  • Meso jejte manj pogosto in nekatere od teh jedi nadomestite z vegetarijanskimi obroki z žiti/žitnimi izdelki in zelenjavo.
  • Vsak dan zaužijte 3 porcije zelenjave/solate in največ 2 porciji sadja na dan.
    (1 porcija = 1 pest) – to vam pomaga pridobiti potrebno količino vitamina C, ki pomaga zmanjšati sečno kislino. Živila, bogata z vitaminom C, vključujejo citruse, jagode, sladko papriko, listnato zelenjavo, zelje in špinačo.
  • Jejte zelenjavno juho namesto mesne ali kostne juhe, saj so purini topni v vodi.
  • Izogibajte se že pripravljenim začimbam, omakam in jušnim kockam iz mesa. Namesto tega za začimbo uporabite osnovo iz zelenjave brez izvlečka kvasa ali iz svežih zelišč in zelenjave.
  • Izberite načine kuhanja z nizko vsebnostjo maščob, kot so vrenje, dušenje, kuhanje na pari, pečenje v malo olja ali kuhanje v soparniku.

 

Izbira hrane

 

 PriporočenoNi priporočljivo
PijačeVoda, (peneča) mineralna voda, soda z limono, nesladkan zeliščni/sadni čaj > Vsaj 2 litra na danSadni sokovi, smutiji, limonada, ledeni čaj, aromatizirana mineralna voda, energijske pijače;
alkoholne pijače (alkohol v zmernih količinah po dogovoru z zdravnikom), brezalkoholno pivo
Zelenjava, stročnice, gobeVse vrste zelenjave, naravno pripravljene ali surove, solate kot priloga, stročnice, gobeKuhanje brez maščobe, na primer konzervirana/panirana zelenjava;
Kombinacija stročnic z mesom, klobaso, drobovino
SadjeVse vrste surovega ali pripravljenega sadja, na primer kompot 
> Največ 2 obroka sadja na dan
Velike količine sadja, ki vsebuje veliko fruktoze (kot so banane, grozdje in češnje) 
Žita in žitni izdelki, krompirKruh, pekovski izdelki, testenine, riž, cmoki, polenta, kuskus, proso, ajda, ...  – po možnosti polnozrnate različice, krompirPripravki iz krompirja z visoko vsebnostjo maščob, kot so čips in kroketi
Mleko in mlečni izdelkiMleko in mlečni izdelki (brez maščob), kot so naravni jogurt, skuta, pinjenec, fermentirano mleko, kefir, skyr (islandski tip jourta)Mlečni izdelki s sadjem, kot sta sadni jogurt ali sadni pinjenec;
siri brez maščob
Maščobe in oljaZmerna uporaba rastlinskih olj za pripravo hrane in solat ter mazave maščobePrečiščeno maslo, mast, slanina zaseka
Meso in mesni izdelkiPusto meso perutnine, govedine, teletine, svinjine,...
Pusti mesni izdelki, kot so šunka, poljska klobasa, telečja klobasa
> največ 2–3-krat/teden 120 g mesa ali 50 g klobas
Piščančja koža, goveje meso;
Drobovina in izdelki iz drobovine, kot so jetrni cmoki, vranični žličniki;
prekajeni mesni izdelki;
izdelki in pripravki z visoko vsebnostjo maščob, kot so panirani izdelki
Ribe, morski sadeži in školjkeVse vrste svežih rib, tako puste kot z visoko vsebnostjo maščob
> 1–2-krat/teden 120 g
Morski sadeži, školjke, ribja koža, ribe v konzervah, prekajene ribe
Jajca3 jajca/tedenJedi z visoko vsebnostjo maščob, kot so šunka in jajca
Pripravljeni izdelki, kvas, sladkarije in prigrizkiNizkokalorične sladice, kot so naravna skutna krema s sadjem, jabolčni zavitek iz tankega testa za štruklje, domači puding; sladkarije/prigrizki v zmernih količinahPripravljeni izdelki, pripravljene začimbe in omake; izdelki, ki vsebujejo veliko kvasa na primer mešanice začimb na osnovi kvasa;
slaščice z visoko vsebnostjo maščob, na primer listnato testo/pecivo z listnatim testom, krofi, kremne torte

Ta tabela ni popolna in je namenjena le kot predlog in za razmislek.

 

Ideje za vegetarijanske jedi

Hladni obroki

  • Srednje masten poltrdi sir (35 % maščobe) s kruhom in zelenjavo (paradižnik, sladka paprika, čili, kisle kumarice)
  • Skutni namaz (liptovski sirni namaz, jajce/zelišče/bučna semena/hrenov namaz) s polnozrnatim kruhom in zelenjavo
  • Čičerikin, lečin ali fižolov namaz s kruhom
  • Trdo/mehko kuhano jajce s kruhom in zelenjavnimi palčkami
  • Paradižnik in mocarela z graham kruhom
  • Grška solata s feto in čabato
  • Solata iz testenin/žit s sirom ali jajcem in zelenjavo
  • Fižolova/lečina/čičerikina solata s pekovskimi izdelki
  • Kaša s sadjem in oreščki
  • Zdrobov/rižev puding z nesladkanim kompotom/sadnim pirejem


Topli obroki

  • Špageti s paradižnikovo omako ali bučkami Carbonara
  • Polnjene bučke s krompirjem
  • Buča z ocvrto polento
  • Fižolova enolončnica (obara iz zelenega fižola) s kruhom
  • Leča in zelenjava s kruhovimi cmoki
  • Špinača s pečenim krompirjem in ocvrtim jajcem
  • Zavitek iz vlečenega testa z različnimi nadevi, kot so zelenjava, špinača in sir feta, zelje ali buče
  • Lazanja z zelenjavo, špinačo ali bučo
  • Jajčni cmoki z zeleno solato
  • Zeljne krpice s solato
  • Zelenjavni riž s pečenim tofujem
  • Enololončnica iz krompirja in brokolija
  • Čičerikin kari z rižem
  • Zelenjavne polpete z zeliščno omako in krompirjem s peteršiljem
  • Krompirjev golaž
  • Skutine palačinke z nesladkanim kompotom
  • Rižev narastek z jabolki

 

Ta in druge članke si lahko kot vodnike prenesete v obliki PDF.

 

Viri:
Gröbner, W.: Hyperurikämie und Gicht. In: Biesalski, Hans Konrad et al. (Hrsg.): Ernährungsmedizin / Nach dem neuen Curriculum Ernährungsmedizin der Bundesärztekammer. 5. Auflage, Thieme-Verlag, Stuttgart, 2018, S.709–719.

Sautner, J. et al. (ÖGR – Arbeitskreis für Arthrose und Kristallarthropathien): Österreichische Ernährungs- und Lebensstilempfehlungen bei Gicht und Hyperurikämie. In: Zeitschrift für Rheumatologie, 7, Springer Verlag, Berlin Heidelberg, 2015, S.631-636.

Choi, HK et al.: Purine-rich foods, dairy and protein intake, and the risk of gout in men. In: N. Engl. J. Med. 350 (11), 2004, S.1093-1103.

Kaneko, Kiyoko et al.: Total Purine and Purine Base Content of Common Foodstuffs for Facilitating Nutritional Therapy for Gout and Hyperuricemia. In: Biol. Pharm. Bull. 37 (5). Japan, 2014, S.709-721.

Bundesministerium für Gesundheit: Die österreichische Ernährungspyramide, Online im WWW unter URL: sozialministerium.at