Pozni zapleti pri sladkorni bolezni

POZNI UČINKI – ŽILNE BOLEZNI

Verjetnost nastanka teh bolezni se je pomembno povečala že v zgodnji fazi sladkorne bolezni

 

Zdravljenje sladkorne bolezni je eden največjih izzivov našega časa. Po eni strani zato, ker prizadene čedalje več ljudi, po drugi pa zato, ker gre za zelo kompleksno presnovno bolezen, pri kateri ne igra odločilne vloge le sladkor v krvi. Dolgotrajno neodkrita povišana raven sladkorja v krvi lahko povzroči poškodbe krvnih žil in živcev. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje je zato izziv, ki ni lahka naloga, saj ljudje s sladkorno boleznijo v zgodnji fazi bolezni največkrat nimajo nobenih simptomov in zato ne poiščejo zdravniške pomoči.

 

Zaradi tega je še toliko pomembnejše obveščanje o zapletih, ki lahko, če se pojavijo, prizadete ljudi zelo omejujejo, za širšo javnost pa pomenijo tudi visoke stroške. Vsi pozni zapleti sladkorne bolezni imajo skupno to, da je primarna poškodba povzročena na krvnih žilah. Glede na mesto poškodbe razlikujemo med poškodbami velikih krvnih žil (makroangiopatije) in malih krvnih žil (mikroangiopatije).

 


Vaskularna bolezen (angiopatija)

 

Pozni mikroangiopatski zaplet
Majhne in zelo majhne krvne žile se poškodujejo predvsem zaradi zvišane ravni glukoze v krvi v daljšem časovnem obdobju, kar privede do motenj v delovanju in strukturi občutljivega endotelija. Ta postane debelejši (skleroza) in prepusten, kar povzroča odlaganje krvnih delcev in beljakovin v tkivih in s tem motnje v delovanju organov.

Diabetična retinopatija
Pri tem zapletu so poškodovane mikro kapilare v očesni mrežnici in je najpogostejši vzrok za slepoto v razvitem delu sveta. Za podrobnejše informacije si oglejte poglavje Diabetična retinopatija.

Diabetična nefropatija
Ledvice so pomemben organ, saj opravljajo nalogo filtra za človeško telo, uravnavajo ravnotežje tekočin, vključno z mikroelementi in vplivajo na proizvodnjo krvnih celic. Če so ledvice zaradi slabega nadzora presnove poškodovane, se zmanjša njihov učinek filtra.  Za podrobnejše informacije si oglejte poglavje Diabetična nefropatija.

Diabetična nevropatija
Ta kasnejši zapleti privedejo do poškodb živcev. Razlog za to je nedohranjenost živčnih celic, ker so krvne žile poškodovane zaradi mikroangiopatij (bolezni majhnih krvnih žil). Močno nihanje ravni glukoze v krvi lahko prav tako povzroči poškodbo živčnih celic.

Razlikujemo periferno nevropatijo, ki prizadene predvsem dolge živce v nogah ali rokah in avtonomno nevropatijo, kjer so prizadeti predvsem notranji organi ali pa uravnavanje znojenja v stopalih. Za podrobnejše informacije si oglejte poglavje Diabetična nevropatija.

Makroangiopatije
To so poškodbe velikih krvnih žil, kot so karotidna arterija, aorta, koronarne žile ali velike žile na nogah. Te poškodbe se pojavijo skupaj z aterosklerozo, ki pri diabetikih napreduje hitro in bolj agresivno. Treba je upoštevati, da se pri sladkorni bolezni tipa 2 poleg visokih ravni glukoze v krvi pojavijo tudi kvalitativne in kvantitativne motnje v presnovi in visok krvni tlak.

Raven holesterola LDL (»slabi holesterol«) je zelo pomembna. Molekule LDL so pri ljudeh s sladkorno boleznijo še posebej majhne in goste, zato zlahka prodrejo v stene krvnih žil, tam ostanejo in skupaj s celičnim vnetjem ter kalcijevimi delci povzročijo nastanek tako imenovanega »plaka«. To lahko privede do zožitve (stenoze) krvnih žil. Če spontano poči in se vsebina izloči, bi to lahko povzročilo akutno zaprtje krvnih žil in sprožilo strjevanje krvi.

Odvisno od mesta zamašitve lahko to privede do srčnega infarkta, možganske kapi ali do zmanjšanega pretoka krvi v nogah. Da bi to preprečili, je pomembno izboljšati nadzor sladkorne bolezni (HbA1C < 7,0%), in zmanjšati vse druge dejavnike tveganja za aterosklerozo. To pomeni, znižanje krvnega tlaka na <130/80 mmHg, znižanje holesterola LDL na < 2,59 mmol/l in dvig ravni HDL (dobri holesterol) na > 1,04 mmol/l za moške in 1,3 mmol/l za ženske.
Drug pomemben dejavnik je kajenje. Kajenje in sladkorna bolezen ne gresta skupaj. Vsak sladkorni bolnik mora zmanjšati ali celo opustiti kajenje. Redni zdravniški pregledi (enkrat letno) so: dvojna barvna ultrazvočna preiskava možganskih žil, merjenje pretoka krvi v nožnih žilah in EKG. Bolniki z visokim krvnim tlakom naj poleg tega opravijo še ehokardiografijo in ergometrijo.

 

Preprečevanje

Osnovne zahteve za ljudi s sladkorno boleznijo so redni zdravniški pregledi in dober nadzor ravni glukoze v krvi za preprečevanje poznih zapletov. Bistveni so HbA1c nižji od 7 %,​​​​​​​ samonadzor glukoze v krvi, vzdržnost od nikotina, dobro uravnotežena​​​​​​​ prehrana, telesna dejavnost, in redni zdravniški pregledi. Pravočasno ukrepanje lahko pomaga preprečiti morebitne pozne zaplete.