Diabetična retinopatija

Poškodba očesne mrežnice

Lahko povzroči popolno slepoto obeh očes, če se ne zdravi

Opredelitev diabetične retinopatijeČe sladkorna bolezen ni zdravljena ali je slabo nadzorovana, lahko visoka raven glukoze v krvi poškoduje male kapilarne žile v mrežnici. Te poškodbe lahko povzročijo popolno slepoto na obeh očesih, če jih ne ne začnemo pravočasno zdraviti.

Kdaj oseba s sladkorno boleznijo opazi to poškodbo oči?Poškodba kapilar sprva ne vodi do poslabšanja vida. Šele ko se v vidnem središču pojavijo obsežne žilne okluzije ali otekanje z maščobnimi oblogami ali ko žilna proliferacija povzroči krvavitev v steklovino, ljudje s sladkorno boleznijo opazijo poslabšanje vida. Potem je poslabšanje vida običajno mogoče le zmanjšati, vendar ga ni mogoče popolnoma odpraviti.

Pojav retinopatije
Med s sladkornimi bolniki tipa1 in tipa 2 so ogromne razlike. Sladkorna bolezen tipa 1 je največkrat diagnosticirana v zgodnji fazi. Zato se poškodba mrežnice običajno pojavi šele 10 let po pojavu sladkorne bolezni. Pri sladkornih bolnikih tipa 2 pa ima 20 % vseh bolnikov diabetično retinopatijo že ob diagnozi sladkorne bolezni.

Do 50 % ljudi s sladkorno boleznijo se ne zaveda svoje bolezni, zato se sladkorna bolezen pogosto diagnosticira na podlagi diabetične retinopatije, odkrite med rutinskim očesnim pregledom. V Avstriji je na primer približno 200.000 nediagnosticiranih sladkornih bolnikov in med njimi jih do 40.000 že trpi zaradi diabetične retinopatije, ne da bi vedeli.

Diagnosticiranje retinopatijePoškodbe mrežnice je mogoče odkriti le s pregledom očesnega ozadja z razširjeno zenico. Vsaka oseba s sladkorno boleznijo mora zato vsaj enkrat letno opraviti pregled očesnega ozadja pri oftalmologu, tudi če ima dober vid. Toda tudi ljudje brez sladkorne bolezni bi morali redno obiskovati oftalmologa in preveriti svoje zdravje.

Spremembe v očesnem ozadju
Prva očitna sprememba so majhna, vrečasta povečanja kapilar, tako imenovane mikroanevrizme. Te so razmeroma neškodljive, ne ogrožajo vida in lahko spontano izginejo brez zdravljenja. To se zgodi zlasti v primerih dobrega nadzora glukoze v krvi.

Poleg mikroanevrizem se lahko pojavijo krvavitve, otekline in kristalne maščobne obloge. Te poškodbe povzročijo okvare vida, če se pojavijo v centru za vid. To imenujemo diabetična makulopatija ali klinično pomemben diabetični edem makule. Napredovano zaprtje kapilar periferne mrežnice ostane neodkrito, dokler ne privede do krvavitev v steklovino. Ta proliferativna retinopatija potrebuje takojšnje zdravljenje, da se izognemo popolni slepoti.

Zdravniški pregledi po diagnozi retinopatije
Retinopatijo je mogoče dokumentirati s fotografijami. To olajša nadzor nad napredovanjem in omogoča hitrejše odkritje morebitnega poslabšanja stanja. Za odkrivanje diabetične makulopatije ali pri sumu na proliferacijo se uporablja fluoresceinska angiografija. Pri tej preiskavo se v veno vbrizga barvilo, ki po nekaj sekundah doseže krvne žile očesa. Barvne slike se nato fotografirajo s posebnimi filtri.

Na dobljenih črno-belih slikah so jasno vidne mikroanevrizme, kapilarne okluzije, področja edema in proliferacije. Otekanje rumene pege, makularni edem, je mogoče izmeriti z optično koherenčno tomografijo (OCT). S pomočjo zelo šibkega laserskega žarka se ustvari slika v prerezu mrežnice. S temi slikami je mogoče ustvariti natančen zemljevid mrežnice, kjer so območja edema poudarjena z barvo.

Kaj se zgodi, ko se odkrije retinopatija?
Če ob prvi diagnozi sladkorne bolezni odkrijemo retinopatijo, so potrebni redni pregledi v krajših časovnih presledkih zaradi nevarnosti, da se stanje poslabša kljub zdravljenju sladkorne bolezni. Če se retinopatija odkrije po letih napredovanja in pri dobro urejeni sladkorni bolezni, je tveganje za poslabšanje manjše, vendar so redni pregledi kljub temu potrebni, da se lahko pravočasno zagotovi ustrezno zdravljenje.

Kdaj retinopatijo zdravi oftalmolog?
Retinopatija se zdravi, ko je ogrožen ali zmanjšan vid zaradi otekle mrežnice v območju makule ali če je prišlo do razraščanja krvnih žilic oziroma proliferacije.

Zdravljenje retinopatije
Oftalmolog bo stopil v stik splošnim zdravnikom osebe s sladkorno boleznijo, da bi skupaj poskušala optimalno uravnati krvni sladkor in krvni tlak. Če je bila odkrita proliferacija v mrežnici, je treba izvesti panretinalno lasersko koagulacijo in se pri tem izogibati centru za vid in vidnemu živcu. Ta metoda uniči večji del mrežnice, kar privede do izsušitve proliferacije. Po popolni panretinalni koagulaciji se lahko pojavijo tudi krvavitve v steklovino, vendar te niso tako hude in se hitro vsrkajo.

Če je bila odkrita oteklina srednjega dela mrežnice, »makularni edem«, se na območju edema izvede rahla koagulacija mrežnice (žariščna laserska koagulacija). Zatem bo oteklina v nekaj mesecih izginila in odlaganje maščobnih oblog bo preprečeno. Vid je lahko po operaciji za nekaj dni omejen, kajti laserska operacija lahko povzroči tudi nekaj otekanja.

Druge metode zdravljenja
Če laserska koagulacija ni bila uspešna, se lahko izvedejo drugi kirurški posegi, kot so vitrektomija (odstranitev steklovine) ali– v prihodnosti – vbrizgavanje zdravila neposredno v oko. Ta zdravila blokirajo rastni hormon (VEGF – vaskularni endotelijski rastni faktor), ki se povečano izloča pri retinopatiji, s tem pa zmanjšujejo otekanje mrežnice in proliferacije.

Samoukrepanje
Zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni je zelo pomembno. To lahko zagotovimo z rednimi pregledi pri splošnem zdravniku, saj sladkorna bolezen tipa 2 na začetku ne povzroča nobenih simptomov. Če je sladkorna bolezen že diagnosticirana, so potrebni bolj redni pregledi (nadzor glukoze v krvi, krvni tlak, maščobe v krvi, delovanje ledvic, srce). Priporočljivo je tudi redno pregledovanje očesnega ozadja pri oftalmologu.

Osebe s sladkorno boleznijo se morajo poskušati naučiti čim več o sladkorni bolezni in z njo povezanih poznih zapletih. Bolnišnice in društva diabetikov zagotavljajo redno usposabljanje za osebe s sladkorno boleznijo, kjer jih učijo živeti s sladkorno boleznijo in preprečevati pozne zaplete, kot je retinopatija ali odpoved ledvic.

Več informacij:
Diabetična nefropatija (diabetična ledvična bolezen)
Diabeticna nevropatija (okvare živčevja)
Sindrom diabetičnega stopala
Sladkorna bolezen in spolnost | Spolnje motnje