Mikroangiopatični kasnejši zaplet
Majhne in zelo majhne krvne žile se poškodujejo predvsem zaradi zvišane ravni glukoze v krvi skozi daljše časovno obdobje, kar vodi do motenj v delovanju in strukturi občutljivega endotelija.
Endotelij postane debelejši (skleroza) in prepusten, kar povzroča odlaganje krvnih delcev in beljakovin v tkivih in s tem motnje v delovanju organov.
Diabetična retinopatija
Mikro kapilare v očesni mrežnici so poškodovane. Ta kasnejši zaplet je najpogostejši vzrok za slepoto v razvitem delu sveta.
Za dodatne informacije, prosimo, poglejte poglavje Diabetična retinopatija.
Diabetična nefropatija
Ledvice so pomemben organ, ker delujejo kot filter v človeškem telesu, uravnavajo količino telesnih tekočin, vključno z mikroelementi in vplivajo na tvorbo krvnih celic.
Če so ledvice zaradi slabe metabolične kontrole poškodovane, se zmanjša njihov učinek filtra v telesu.
Diabetična nevropatija
Ti kasnejši zapleti privedejo do poškodb živcev. Razlog za to je nedohranjenost živčnih celic s krvnimi žilami, ki so poškodovane zaradi mikroangiopatij. Močno nihanje ravni glukoze v krvi lahko prav tako povzroči neposredno poškodbo živčnih celic.
Razlikujemo periferno nevropatijo, ki prizadene predvsem dolge živce v nogah ali rokah in avtonomno nevropatijo, kjer so prizadeti predvsem notranji organi ali pa regulacija proizvodnje znoja na nogah.
Za dodatne informacije si, prosimo, poglejte poglavje Diabetična nevropatija.
Makroangiopatije
Gre za poškodbe velikih krvnih žil, kot so karotidna arterija, aorta, koronarne žile ali velike žile na nogah.
Te poškodbe se pojavijo skupaj z aterosklerozo, ki pri diabetikih napreduje hitro in bolj agresivno.
Treba je upoštevati, da se pri sladkorni bolezni tipa 2 poleg visokih ravni glukoze v krvi pojavijo tudi kvalitativne in kvantitativne motnje v presnovi in visok krvni tlak.
Raven holesterola LDL ("slabi holesterol") je zelo pomembna. Molekule LDL so pri diabetikih še posebej majhne in goste in zato zlahka prodrejo v stene krvnih žil in tam ostanejo, kar skupaj s celičnim vnetjem in kalcijevimi delci privede do tako imenovanega „plaka“. To lahko z aktiviranjem strjevanja krvi privede do zožitve (stenoze) in akutne zamašitve krvnih žil.
Odvisno od lokacije zamašitve lahko to privede do srčnega infarkta, možganske kapi ali do zmanjšanega pretoka krvi v nogah. Da bi preprečili ta razvoj, je pomembno optimizirati nadzor sladkorne bolezni (HbA1c <7,0 %) in zmanjšati vse druge dejavnike tveganja za aterosklerozo.
To pomeni, znižanje krvnega tlaka <130/80 mmHg, znižanje holesterola LDL < 2,59 mmol/l in dvig ravni HDL (dobri holesterol), > 1,04 mmol/l za moške in 1,3 mmol/l za ženske.
Drug pomemben dejavnik je kajenje. Kajenje in sladkorna bolezen sta slaba kombinacija. Vsak sladkorni bolnik mora zmanjšati ali celo opustiti kajenje.
Redni zdravniški pregledi (enkrat letno) so: dvojna barvna ultrazvočna preiskava možganskih žil, merjenje pretoka krvi v nožnih žilah in EKG. Bolniki z visokim krvnim tlakom naj poleg tega opravijo še ehokardiografijo in ergometrijo.
